V preteklosti so organizacije glede na svoje potrebe in sposobnosti postopoma uvajale različne informacijske sisteme za upravljanje s podatki. Najpogosteje bi za finance in javna naročila to bili ERP (Enterprise resource planning) sistemi, za inženirske oddelke različni MCAD (Mechanical Computer-aided design) / ECAD (Electronic Computer-aided design) sistemi, v proizvodnji pa različni MES (Manufacturing execution systems) sistemi. Z ustvarjanjem vse večje količine različnih podatkov je nastala logična potreba po upravljanju z njimi. Prvi korak k sistematizaciji podatkov je bil sistem PDM (Product Data Management). Nadzor nad distribucijo in dostop do vseh teh podatkov pri vsakem na novo implementiranem informacijskem sistemu postane eksponentno zapleten, saj sistemi med seboj ne komunicirajo in delujejo kot neodvisni tako imenovani “silosi” informacij. Vsaka informacija, ki prejemnika ne doseže pravočasno, odpira veliko možnost napake. Tovrstnim napakam se je mogoče izogniti z uvedbo PLM sistema.
S celovitim pristopom do vseh razpoložljivih informacij, ki opisujejo življenjski cikel izdelka, PLM (Product Lifecycle Management) ne upravlja samo informacij o izdelku, ampak tudi življenjski cikel izdelka. Stark meni, da je PLM enega izdelka sestavljen iz petih faz:
- ustvarjanje idej,
- opredeljevanje zahtev / oblikovanje izdelka,
- uresničevanje zahtev / proizvodnja izdelka,
- uporaba izdelka,
- “upokojitev” izdelka.
Življenjski cikel vsakega izdelka je kompleksen in zahteva sistematično spremljanje. PLM počne prav to: spremlja izdelek v vseh fazah od ideje do realizacije in končno do “upokojitve”.
PLM ima vlogo “lepila”, saj povezuje digitalni inženiring izdelkov, digitalno proizvodnjo, vodenje projektov in izvedbo le -teh. S kakovostnim sodelovanjem vseh udeležencev v procesu, ki omogoča komunikacijo znotraj oddelkov in z vodstvom, kakor tudi komunikacijo z dobavitelji in / ali strankami, dostop do enega vira informacij v realnem času (tako imenovani Single source of truth) postane resničnost
Najpomembnejše prednosti uvedbe PLM-a pri ustvarjanju novega izdelka so:
- krajši rok dobave končnega izdelka (zmanjšanje napak v vseh fazah razvoja),
- povečanje kakovosti izdelka (prejšnje napake so lažje opazne, sledljive in jih je mogoče popraviti),
- zmanjšanje napak in s tem ostankov pri proizvodnji,
- ustvarjanje in uporaba “baze znanja”.
Piše: Inda Balagic – Solution and Business Consultant, PMP Project manager, CADCAM Group
Preberite še ostale bloge
