V preteklosti so se metodologije oblikovanja kosovnice spreminjale s spreminjanjem metodologij dela v organizaciji. Prvotno so kosovnice izhajale iz risb izdelkov.
Trenutno je inženirska kosovnica ustvarjena iz posameznih 3D modelov, vse ostale kosovnice pa iz inženirske kosovnice. Prihodnost gre v smeri ustvarjanja kosovnice iz tako imenovanega “Model Based” pristopa delu v organizacijah.
Pa začnimo kar na začetku.
Začetki inženirske dokumentacije segajo v idejne skice izdelka. Skice, najpogosteje prototipov, niso nujno dale veliko informacij o izdelku, razen morda oblike in osnovnih dimenzij.
Naslednji korak je bil t.i podrobna zasnova izdelka. Rezultat podrobne zasnove je priprava tehnične dokumentacije (risbe), ki vsebuje vse ustrezne podatke o samem izdelku in njegovi proizvodnji (podrobna oblika, mere, število kosov, material, seznam sestavnih delov – v primeru sklopa, vrstni red sestavljanja itd.).
No tu se pa vse zaplete.
Če govorimo o seznamu delov (bodoča kosovnica), ta lahko vključuje dele, ki so izdelani v organizaciji, dele, ki so naročeni pri zunanjih dobaviteljih, in standardne dele.
Vsak posamezni del komponente se lahko v svojem življenjskem ciklu spreminja, zato je vzporedno z »rojstvom« kosovnice obstajala potreba po upravljanju njenih sprememb. Uvedeni so bili izrazi, kot sta različica in revizija.
Prav tako je bilo treba vsako risbo (dela ali sklopa) identificirati s tako imenovanim edinstvenim identifikatorjem (številka risbe). Sčasoma je številka risbe postala “pametna”, nastala je tako imenovana govoreča šifra risbe, iz katere je bilo mogoče prebrati veliko informacij o delu ali sestavu na risbi (kateremu projektu pripada, kje je znotraj sklopa, kakšna je različica / revizija,…).
Kosovnica, ustvarjena glede na risbo, je le delna kosovnica. To je informacija, potrebna za izdelavo določenega izdelka. Preostali podatki so bili najpogosteje ustvarjeni v sistemu ERP, v katerem so bile skupaj s kosovnico, ustvarjeno glede na risbo, ročno vnesene vse dodatne pomembne informacije, potrebne za ustvarjanje izdelka. Taka “hibridna” kosovnica bi vsebovala vse informacije, pomembne za proizvodnjo.
Prenos informacij iz oddelka v oddelek:
- prodaja
- inženiring
- proizvodnja
Vsak od treh opisanih procesov ustvarjanja kosovnice je potekal v posameznih oddelkih organizacije. V procesu so nastali tako imenovani “silosi” informacij, zaradi česar je bilo njihovo upravljanje in nadzor še težji.
Največji izziv pri delu s tako imenovanimi hibridnimi kosovnicami in dokumentacijo, ki jo spremljajo tako imenovane govoreče šifre, je morda možnost napake, ki jo povzroči človeški dejavnik (napačno prepisani podatki, neposodobljena dokumentacija, …).
V naslednjem blogu nadaljujemo z razvojem upravljanja BOM-a.
Piše: Inda Balagic, Solution and Business Consultant, PMP Project manager at CADCAM Group
Preberite še ostale bloge
