Internet stvari (Internet of Things) spreminja svet, kot ga poznamo

Internet stvari (Internet of Things) spreminja svet, kot ga poznamo

Internet stvari (IoT) povezuje milijarde predmetov iz našega vsakdanjega življenja (drevesa, smetnjake, ulične svetilke, parkirna mesta, prometne znake, cestišča, bolnišnično opremo, gospodinjske aparate, proizvodne linije, pridelke na poljih itd.), ki so opremljeni s senzorji, procesorji in komunikacijskimi napravami, da bi preko interneta posredovali dragocene podatke in včasih tudi ukrepali.


V osnovi IoT omogoča razumevanje in upravljanje različnih predmetov na daljavo, medtem ko nekaterim elementom (npr. termostatom) dajemo potrebne podatke za samoupravljanje. Ko so predmeti povezani v IoT, postanejo del uporabniške izkušnje, ki jo oblikuje interakcija med ljudmi, kraji in predmeti, med izdelki, naravo in življenjem ter prispevajo k temu, kar nas pozdravlja onkraj IoT: internet uporabniških izkušenj (ang. Internet of Experiences).


Internet uporabniških izkušenj


Uporabniki se v internetu stvari osredotočajo na posamezne pametne naprave v omrežju, internet uporabniških izkušenj pa se osredotoča na tisto, kar postane mogoče, ko pametne naprave začnejo komunicirati in tako omogočajo ustvarjanje inovativnih storitev, ki poenostavljajo in na nov način bogatijo naše življenje. Tako bo lahko na primer avtocesta sporočila, da je dosegla svojo kapaciteto oz. je preobremenjena preusmerila promet na obvozne poti.

Vse to postane mogoče šele, če si proizvajalec posamezne naprave zamisli, pričakuje in virtualno simulira, kako za izboljšanje uporabniške izkušnje uporabiti zmožnosti naprav drugih izdelovalcev. Izkušeni strokovnjaki pravijo, da mora biti uporabnik glavni razlog za obstoj rešitve. Digitalizacija izdelkov in storitev se razvija tako hitro, da ji ljudje komaj sledimo. IoT predstavlja sredstvo za digitalizacijo doživetij in vse, kar je mogoče digitalizirati in tudi personalizirati, kar je ključnega pomena, saj je vsako doživetje oz. uporabniška izkušnja že po definiciji osebna.

Spletni trgovci so digitalizacijo izkoristili za personalizacijo (npr. priporočanje izdelkov, ki bi uporabniku lahko bili všeč glede na pretekle izbore). Svet je poln senzorjev, IoT pa še dodatno razširja vedenjske in kontekstualne podatke, ki so na voljo za oblikovanje in nudenje personaliziranih izkušenj. Podjetje, ki si prizadeva postati del Interneta uporabnikovih izkušenj, lahko dvigne dodano vrednost tako, da svojim napravam omogoča izmenjavo podatkov z drugimi napravami in razvoj prilagaja spremembam uporabnikovim potrebam in željam.


Sistemski inženiring in sistemsko razmišljanje

Ob pravilni uporabi Interneta stvari lahko prej zapletene ponudbe in aktivnosti postanejo tehnološko preproste in praktične. Kljub temu združevanje izdelkov, storitev, programske opreme, vsebin, tehnologij, oblakov in podatkov v eno samo izkušnjo znotraj večsmernih povezav interneta uporabniških izkušenj ostaja zapleteno.
Strategije za reševanje takših soodvisnosti in kompleksnosti so v domeni sistemskega inženiringa – sodelovalnega, interdisciplinarnega pristopa k dizajniranju, uresničevanju in upravljanju kompleksnih sistemov, ki so v interakciji, da bi ustvarili vedenje, ki ga posamezen element sistema sam ne more.
Izziv postane še večji, ko posamezni kompleksni sistemi postanejo del največjega sistema - Interneta stvari, ki bo vključeval naprave več sto tisoč proizvajalcev, z različnimi ali celo nasprotujočimi nameni in pristopi. Trenutne inženirske prakse so pred znanostjo: gradi se sisteme, ki jih še ne znamo karakterizirati ali analizirati in katerih vedenja ne moremo povsem predvideti.
Seveda o Internetu stvari lahko samo razmišljamo, če ne obvladamo njegovih osnovnih gradnikov - že dolgo znanih orodij, ki nam omogočajo tako celovito obvladovanje CAD, CAM, CAE in PLM izzivov, kot tudi digitalno simulacijo proizvodnje.

IoT v številkah

Internet of things


Analize ocenjujejo, da je med 6 in 14 milijard predmetov že povezanih v internet ali privatna omrežja (pametni telefoni, tablice, računalniki in podobne naprave niso vštete). Napovedujejo, da bo do leta 2020 povezanih že med 18 in 50 milijard stvari (odvisno od tega, kdo dela ocene) in IoT bi lahko postal svetovni trg v vrednosti med 300 milijard do 1,700 miljard ameriških dolarjev ali celo več.
Po svetu pametne in povezane naprave že spreminjajo bolnišnice, domove, pisarne, tovarne, kmetijske površine, transportna omrežja in energetska omrežja.

V poročilu iz leta 2015 je podjetje Tata Consultancy Services anketiralo 3764 izvršnih direktorjev in ugotovilo, da 79 % že uporablja IoT za sledenje strankam, produktom, poslovalnicam ali dobavnim verigam. V poslovnih enotah, ki so vključene v njihove IoT iniciative, anketirana podjetja navajajo v povprečju 16 % povečanje prihodkov (v letu 2014). V podjetjih, ki jih je podjetje Tata prepoznalo kot primere dobre prakse, je bilo povprečno povečanje prihodkov kar 64 %.

Kako se podjetja, ki predstavljajo dobro prakso, razlikujejo od ostalih? Raziskava je identificirala sedem ključnih karakteristik, vodilni pa so poudarili, da je pomembno v središče iniciativ postaviti vrednosti, ki jo stranke pričakuje. Raziskava kaže tudi, da vodilnilna podjetja, ki zgodaj osvojila IoT, bolj pogosto digitalno prilagodijo svoje poslovanje in proizvedejo pomembno vrednost tudi za stranko – ne le zase.

Lastnosti vodilnih 8% podjetji v IoT:

- 25-kratno povečanje prihodkov v primerjavi z IoT sledilci
- 97 % je svoje poslovanje prilagodilo internetu stvari
- 48 % izkorišča podatke o tem, kako stranke uporabljajo produkte
- 45 % je povečalo svoje poslovne storitve, saj lahko spremljajo uporabo produktov

Vir:Compass, the 3DEXPERIENCE magazine