Internet stvari (Internet of Things) spreminja svet, kot ga poznamo

Internet stvari (Internet of Things) spreminja svet, kot ga poznamo

Internet stvari (IoT) povezuje milijarde predmetov iz našega vsakdanjega življenja (drevesa, smetnjake, ulične svetilke, parkirna mesta, prometne znake, cestišča, bolnišnično opremo, gospodinjske aparate, proizvodne linije, pridelke na poljih itd.), ki so opremljeni s senzorji, procesorji in komunikacijskimi napravami, da bi preko interneta posredovali dragocene podatke in včasih tudi ukrepali.


V osnovi IoT omogoča razumevanje in upravljanje na daljavo z različnimi predmeti, nekaterim od njih (npr. termostatom) pa daje potrebne podatke in omogoča samoupravljanje. Ko so predmeti povezani v IoT in se jim da glas, postanejo del uporabniške izkušnje, ki jo oblikuje interakcija med ljudmi, kraji in predmeti, med produkti, naravo in življenjem ter prispevajo k temu, kar nas pozdravlja onkraj IoT: internet uporabniških izkušenj (Internet of Experiences).


Internet uporabniških izkušenj


Uporabniki se v internetu stvari osredotočajo na posamezne pametne naprave v omrežju, internet uporabniških izkušenj pa se osredotoča se na tisto, kar postane mogoče, ko pametne naprave medsebojno nadgrajujejo zmožnost ustvarjanja inovativnih storitev, ki poenostavljajo in na nov način bogatijo naše življenje. Tako lahko, na primer, drevo sporoči, da ga napadajo gosenice, računalnik pa mu pošlje dron, ki je opremljen za reševanje situacije. Avtocesta lahko poroča, da je dosegla svojo kapaciteto, in se sproži preusmerjanje prometa na obvozne poti.

Vse to postane mogoče šele, če si proizvajalec posamezne naprave zamisli, pričakuje in virtualno simulira, kako za izboljšanje uporabniške izkušnje uporabiti zmožnosti naprav drugih izdelovalcev. Izkušeni strokovnjaki pravijo, da mora biti uporabnik glavni razlog za obstoj rešitve. Digitalizacija izdelkov in storitev se dogaja tako hitro, da ljudje to komaj dojemamo. IoT je le sredstvo za digitalizacijo doživetij in vse, kar se da digitalizirati, se da tudi personalizirati. To je ključno, saj je vsako doživetje oz. uporabniška izkušnja že po definiciji osebna.


Spletni trgovci so digitalizacijo izkoristili za personalizacijo (npr. priporočanje izdelkov, ki bi uporabniku lahko bili všeč glede na pretekle izbore). S senzorji prepreden svet IoT pa še dodatno razširja vedenjske in kontekstualne podatke, ki so na voljo za oblikovanje in podajanje personaliziranih izkušenj. Podjetje, ki si prizadeva za internet uporabnikovih izkušenj, lahko izdatno dvigne dodano vrednost, če omogoči, da njihove naprave delijo podatke z drugimi napravami v omrežju, in razvoj prilagaja spremembam uporabnikovih potreb in želja.


Načrtovanje sistemov in sistemsko razmišljanje

Ob pravilni uporabi interneta stvari lahko prej zapletene ponudbe in aktivnosti postanejo tehnološko preproste in praktične. Vendar pa kombiniranje izdelkov, storitev, programske opreme, vsebin, tehnologij, oblaka in podatkov v izkušnjo znotraj večsmerno povezanega interneta uporabniških izkušenj ostaja zapleteno.
Strategije za naslavljanje takih odvisnosti in zapletenosti so v domeni sistemskega inženiringa – sodelovalnega, interdisciplinarnega pristopa k dizajniranju, izvedbi in upravljanju kompleksnih sistemov, ki so v interakciji in ustvarijo vedenje, ki ga posamezen element sistema sam ne more.
Izziv postane še večji, ko posamezni kompleksni sistemi postanejo del največjega sistema sistemov: interneta stvari, ki bo vključeval naprave več sto tisoč proizvajalcev, z različnimi, celo nasprotujočimi nameni in pristopi. Trenutne inženirske prakse so pred znanostjo: gradi se sisteme, ki jih še ne znamo okarakterizirati ali analizirati in katerih vedenja ne moremo povsem predvideti.
Seveda o Internetu stvari lahko samo razmišljamo, če ne obvladamo njegovih osnovnih gradnikov - že dolgo znanih orodij, ki nam omogočajo tako celovito obvladovanje CAD, CAM, CAE in PLM izzivov, kot tudi digitalno simulacijo proizvodnje.

IoT v številkah

Internet of things


Analize ocenjujejo, da je med 6 in 14 milijard predmetov že povezanih v internet ali privatna omrežja (pametni telefoni, tablice, računalniki in podobne naprave niso vštete). Napovedujejo, da bo do leta 2020 povezanih že med 18 in 50 milijard stvari (odvisno od tega, kdo dela ocene) in IoT bi lahko postal svetovni trg v vrednosti med 300 milijardov do 1,700 miljardov ameriških dolarjev ali celo več.
Po svetu pametne in povezane naprave že spreminjajo bolnišnice, domove, pisarne, tovarne, kmetijske površine, transportna omrežja in energetska omrežja.

V poročilu iz leta 2015 je podjetje Tata Consultancy Services anketiralo 3764 izvršnih direktorjev in ugotovilo, da 79 % že uporablja IoT za sledenje strankam, produktom, poslovalnicam ali dobavnim verigam. V poslovnih enotah, ki so vključene v njihove IoT iniciative, anketirana podjetja navajajo v povprečju 16 % povečanje prihodkov (v letu 2014). V podjetjih, ki jih je podjetje Tata prepoznalo kot primere dobre prakse, je bilo povprečno povečanje prihodkov kar 64 %.

Kako se podjetja, ki predstavljajo dobro prakso, razlikujejo od ostalih? Raziskava je identificirala sedem ključnih karakteristik, vodilni pa so poudarili, da je pomembno v središče iniciativ postaviti vrednosti, ki jo stranke pričakuje. Raziskava kaže tudi, da vodilnilna podjetja, ki zgodaj osvojila IoT, bolj pogosto digitalno prilagodijo svoje poslovanje in proizvedejo pomembno vrednost tudi za stranko – ne le zase.

Lastnosti vodilnih 8% podjetji v IoT:

- 25-kratno povečanje prihodkov v primerjavi z IoT sledilci
- 97 % je svoje poslovanje prilagodilo internetu stvari
- 48 % izkorišča podatke o tem, kako stranke uporabljajo produkte
- 45 % je povečalo svoje poslovne storitve, saj lahko spremljajo uporabo produktov

Vir:Compass, the 3DEXPERIENCE magazine